Združenje 2019

Spoštovani!

Ko gledam nazaj na pot, ki smo jo prehodili v Združenju kmečkih sirarjev Slovenije sem ponosna na vas sirarje, ki ste bili zraven že od začetka, ki ste orali ledino in na mlade sirarje, ki so zagotovilo, da se bo slovenska sirarska tradicija prenašala naprej na mlade rodove.

Ko sem prišla kot mlada svetovalka leta 1989 na Zavod na Ptuj, sem hitro prevzela vodenje tečajev sirjenja za društva kmečkih žena. Zavod Ptuj je že v tistih časih sodeloval s tujino, predvsem Nizozemsko in od tam smo dobili prve enostavne recepte za beli majski sir, gavda sir in skuto.   Mnoge kmečke žene so te mlečne izdelke že izdelovale doma, za lastno družino. Po letu 1990 pa so se že začele pojavljati prve kmečke sirarne, ki so predelovale mleko doma. To je bil čas, ko zakonodaje za tovrstne obrate še ni bilo, zato so bile zahteve za ureditev kmečkih sirarn enake kot za velike mlekarne, kar je pomenilo  skoraj konec komaj oživljenega kmečkega sirarstva. V tem času smo se ukvarjali predvsem in samo z zakonodajo in olajšavami  za kmečke obrate. Organizirali smo že prve tečaje,ki so jih vodili tehnologi iz Nizozemske. s katerimi smo sodelovali. Ti tečaji so potekali v običajnih kuhinjah po kmetijah, sir pa smo izdelovali v navadnem loncu. Organizirali smo tudi strokovne ekskurzije na Nizozemsko, kjer smo prvič imeli možnost videti kmečke sirarne, tržnice za prodajo kmečkih sirov in trgovine s sirarskimi pripomočki.

Kmetijski zavod Ptuj je leta 1997 poslal dva svoja specialista poslala na večtedensko izobraževanje v LfL Grub v Nemčijo.. Po vrnitvi smo z njuno pomočjo navezali kontakt s kozjerejskim Združenjem iz Bavarske, ki so nam dali kontakte za izobraževalno središče LBM Triesdorf, kjer smo v letu 1998 organizirali prvi (od mnogih) enotedenski tečaj predelave mleka na kmetiji. Prijavilo se je 15 kmečkih sirarjev iz cele Slovenije in odrinili smo na 700 km dolgo pot proti Triesdorfu, sama s cmokom v grlu, saj nisem vedela, kako bo, kaj nas čaka, bo tečaj pravi za nas, bomo dobili nova strokovna znanja. Pričakal nas je profesor Rudi Raith, profesor sirarstva na šoli in direktor mlekarne, ki je stala ob šoli. Bilo je ravno to, kar smo želeli, izjemen uvod v kmečko sirarstvo, v tehnologijo izdelave različnih mlečnih izdelkov na kmetiji. V tednu dni so nam odprli oči, kako je pomembna higiena molže in higiena v predelavi za uspešno predelavo na kmetiji.

Za sirarje je vsako izobraževanje tudi zaslužen dopust od trdega dela doma, zato smo si ob večerih dali duška v naši dnevni sobi dijaškega doma, kjer smo bivali. In tam smo prišli na idejo, da ustanovimo društvo oziroma združenje, ki bo namenjeno podpori naših strokovnih in zakonodajnih prizadevanj. Do tega trenutka nismo spadali prav zares nikamor, ne v Društva kmečkih žena in ne v druga strokovna društva.

Po vrnitvi domov smo že maja 1998 ustanovili Združenje malih sirarjev, ustanovnih članov je bilo 35 in večina od le-teh še danes sirari. Nadaljevali smo z zavzetim strokovnim delom na zakonodajnem področju, izobraževanjem sirarjev in potrošnikov, organizirali smo ocenjevanja, uveljavljanje zaščit na področju kmečkega sirarstva in promocije.

Najvječjo vrednost Združenja sama vidim v tem, da so bile prvič slišane kmečke sirarne s povsem drugačnimi problemi in izzivi, kot jih imajo ostale kmetije. Zelo pomembna je tudi samopomoč med člani. Naših strokovnih ekskurzij se je bilo prav gotovo vredno udeležiti zaradi tega.  Neštetokrat sem na naših vandranjih po svetu slišala pogovore med našimi člani, kjer so si povedali, kje nabavljajo materiale, kako urediti sirarno, kje prodajajo, kako so rešili problem v svoji sirarni. Omogočiti sirarjem pridobivanja znanja je bil prav tako eden od stebrov Združenja, poleg Nemčije smo organizirali tudi tečaje v Franciji in Angliji. Kasneje smo v Slovenijo privabili tudi izvrstne strokovnjake na področju kmečkega sirarstva, ki so nam predajali svoje znanje. Mirno lahko rečemo, da se je s pomočjo Združenja kmečkih sirarjev Slovenije v Sloveniji ohranilo tradicionalno sirarstvo iz surovega mleka, kar je možno le v nekaterih evropskih deželah.

Pred desetimi leti je Združenje kmečkih sirarjev uspelo uveljaviti in potrditi Vodič dobre higienske prakse – metodo notranjega nadzora varne hrane, primerna še posebej za kmečke sirarne, ki predelujejo surovo mleko na tradicionalen način. Organizirali smo izobraževanja za vse obstoječe sirarne in vsi novinci, ki prihajajo, imajo možnost opraviti tečaj DHP in uporabljati ta način notranjih kontrol.

V zadnjih letih si zasluži pohvalo predvsem uveljavitev posebne oznake Izbrana kakovost – kmečki, s katerimi se lahko označujejo kmečki izdelki, narejeni na tradicionalni način.

Skupaj smo že 20 let in ponosni smo na skupaj prehojeno pot. V naše vrste se vključujejo številni novi, mladi, zagnani sirarji, ki so zagotovilo, da bodo naše ideje živele naprej in da bo v Sloveniji možno dobiti pristne kmečke sire odlične kakovosti. Ponosni smo, ker je ta panoga kmetijstva izredno uspešna in se zelo hitro razvija.